porazgubíti -ím dov., porazgúbil (ī í)drugega za drugim izgubiti:otrok je igrače porazgubil; vse je porazgubila
porazgubíti se nav. ekspr.
1. oditi, raziti se, navadno neopazno:vsi gostje so se že porazgubili / počakal je, da so se otroci porazgubili iz sobe / ko je nehalo deževati, so se ljudje kmalu porazgubili // s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden:izletniki so se porazgubili v gozdu / odhajajoči so se porazgubili v daljavi / glavna misel se je porazgubila v množici podatkov
2. prenehati biti, obstajati:ko je sonce vzšlo, se je megla porazgubila; strah se mu je porazgubil / nekateri ljudski izrazi so se porazgubili
Dostopnost