• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

porokováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko biti porok: kdo bo porokoval zanj / za njegovo poštenost in sposobnost porokujem jamčim // te določbe so porokovale, da je imel kovanec pravo vrednost so bile poroštvo, zagotovilo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek