posédati -am nedov. (ẹ́ ẹ̄) 

  1. 1. večkrat sedeti, navadno brez dela: nikoli ni posedala in postavala; ves čas posedajo okrog mize, peči; posedal je po osamljenih klopeh / muhe so posedale po sadju // ekspr., s prislovnim določilom izraža navzočnost v kakem prostoru: ob večerih poseda v gostilni / zelo rada poseda po hišah / posedali smo ob kozarcu vina pili smo vino
  2. 2. drug za drugim sedati: delavci so posedali v travo ob poti
  3. 3. povzročati, da se kdo znajde v sedečem položaju: otroke je med hranjenjem posedala v naročje
  4. 4. redko imeti (v lasti): poseda majhno hišo in kos zemlje

posédati se zaradi lastne teže postajati nižji, gostejši: grob se poseda / staro poslopje se je začelo posedati

posedajóč -a -e: ljudje, posedajoči ob večerih v gostilni



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek