postán -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek