postáven-vna -o prid. (á) star. zakonit, legalen: je postavni lastnik posestva; imeti vse postavne pogoje za pridobitev naslova / dnevi postavnega počitka



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek