postopíti in postópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑) zastar. stopiti: postopi naprej, na drugo stran / hitro je postopil za njo

postopíti se in postópiti se lotiti se, začeti: česar se postopi, vse mu spodleti // upati si, drzniti si: tega se ne bi nikoli postopil



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek