posvečeváti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. rel. z obredom določati svetnika za zaščitnika: oltarje so posvečevali različnim svetnikom // z obredom, pri katerem se uporablja krizma, določati
    1. a) koga za cerkveno službo: škof je posvečeval
    2. b) kaj za cerkveno rabo: posvečevati cerkve, zvonove
  2. 2. star. posvečati, poklanjati: posvečeval ji je vse pesmi / časopis posvečuje veliko prostora polemikam / prosti čas posvečuje športu / vse življenje posvečuje delu; precej časa se posvečuje branju
    ● 
    namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo
    ♦ 
    rel. posvečevati nedelje ravnati se ob nedeljah po cerkvenih navodilih, predpisih



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek