pošíljati -am nedov. (í) 

  1. 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravlja
     
    ptt pošiljati knjige po povzetju
  2. 2. izražati željo, zahtevo
    1. a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih
    2. b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika
      ● 
      ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek