pošíniti -em dov. (í ȋ) ekspr. izmisliti si, domisliti se: pošinil je nov izgovor; zmeraj kakšno pošine // pog., navadno v zvezi z ga, jo dobro povedati, narediti: to ga je pošinil; on jo je pa pošinil
● ekspr. kmalu so ga pošinili spoznali, kakšen je v resnici; spoznali, kakšen namen ima
pošíniti se star. sključiti se, upogniti se: hrbet goveda se je pošinil
Dostopnost
Dostopnost