1. sprememba, prizadetost tkiva, organa, organizma zaradi nenadnega delovanja zunanje sile:pri padcu je dobil poškodbe; zaradi poškodbe ne more hoditi; huda poškodba hrbtenice; poškodba zaradi padca, udarca; poškodba s plinom, ostrim predmetom, električnim tokom / lahka, težka poškodba; mehanske poškodbe zaradi padca, udarca, vboda ●publ. med prevozom je ponesrečenec podlegel poškodbam umrl; pog., ekspr. odnesel jo je brez poškodb ni bil poškodovan ♦med. notranja poškodba poškodba notranjih organov; odprta telesna poškodba poškodba z rano
2. glagolnik od poškodovati:poškodba prometnega znaka / poškodba na vozilu
Dostopnost