• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

poštenjákar -ja m (ȃ) ekspr. pošten človek: očeta poznam in vem, da je poštenjakar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek