potèg -éga (ȅ ẹ́) glagolnik od potegniti: poteg vrvi; poteg z roko / z močnim potegom je izruvala rastlino; že s prvim potegom so ujeli veliko rib / svetilka, zvonec na poteg
♦ 
muz. del trobila, ki se poljubno premika in s tem spreminja višino tona; šport. dviganje uteži, pri katerem mora dvigalec z enim gibom dvigniti utež nad glavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek