potegováti -újem nedov. (á ȗ) 

  1. 1. s sunkovitimi gibi spravljati
    1. a) iz česa, s česa: potegovati volno iz klobčiča
    2. b) na drugo mesto, v drug položaj: ker se mu je bleščalo, je potegoval klobuk na oči; potegovati krilo čez kolena
  2. 2. večkrat potegniti: potegovati za vrv / otrok poteguje mater za krilo
  3. 3. premikati kaj po površini: potegovati z likalnikom po obleki; v zadregi je potegovala z roko po krilu / potegovati z glavnikom skozi lase
  4. 4. s sunkovitimi gibi spravljati v delovanje: potegovati ročico
  5. 5. navadno z močnimi vdihi zajemati in spravljati vase: potegovati dim iz pipe; potegovati zrak vase
  6. 6. pog. speljevati, napeljevati: povsod potegujejo nove ceste in proge; danes potegujejo električne žice pri daljnovodu napenjajo
    ● 
    veter je močneje potegoval pihal, vlekel

potegováti se 
  1. 1. zelo si prizadevati za kaj: potegovati se za dekletovo naklonjenost; potegovati se za pravico, svobodo
  2. 2. sodelovati v akciji, pri kateri se ugotavlja kvaliteta koga v razmerju do drugega: potegovati se za nagrado, za prvo mesto / tudi njegov model se je potegoval za nagrado
  3. 3. udeleževati se razpisa, natečaja: potegovati se za razpisano mesto, za prevzem dobave; potegovati se za štipendijo
    ● 
    knjiž., redko k hiši se je potegovala ozka pot vodila, peljala; ekspr. potegoval se je za roko sosedove hčere izražal željo, naj se poroči z njim; pog. zmeraj se poteguje za sošolce se zavzema, posreduje zanje; pog. oprijemal se je skal in se potegoval kvišku vzpenjal

potegujóč -a -e: stal je pred vrati, potegujoč za vrv zvonca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek