• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

potèp -épa m (ȅ ẹ́) 

  1. 1. glagolnik od potepati se: večdneven potep / potep po mestu in ogledovanje izložb / oditi s tovariši na potep; pren. njene misli so zdaj na potepu
  2. 2. potepin: bil je razgrajač in potep / kot psovka kje si bil tako dolgo, potep



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek