potòp -ópa (ȍ ọ́) 

  1. 1. glagolnik od potopiti: potop ladje; potop predmeta v tekočino
  2. 2. knjiž. (velika) poplava: potopi so uničili več civilizacij
     
    vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot božja kazen za človeške grehe



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek