potrátiti -im dov. (á ā) nav. ekspr. po nepotrebnem porabiti dobrine: potratila je že vse olje; dosti denarja je potratil za to; vse je potratil z lahkomiselnimi prijatelji; pren. dopoldan sem potratil s čakanjem pri zdravniku; koliko časa je potratila s klepetanjem
● 
ekspr. nobene besede ne bom več potratil za to ne bom več govoril o tem

potráten -a -o: potraten denar



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek