potrebíti in potrébiti -im, tudi potrébiti -im dov. (ī ẹ́; ẹ́) drugega za drugim otrebiti: potrebiti gozdove / star.: potrebiti jarek očistiti; potrebili so ves plevel iztrebili

potrebíti se in potrébiti se, tudi potrébiti se vet. izločiti po porodu plodove ovojnice iz maternice: krava se je potrebila



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek