povésten -tna -o prid. (ẹ̑) 

  1. 1. knjiž. tak kot pri povesti: to literarno delo ima nekatere povestne značilnosti
  2. 2. zastar. pripoveden, epski: povestni in dramski spisi
  3. 3. zastar. zgodovinski: on je povestna, resnična oseba / to je povestno dogajanje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek