povódec tudi povôdec -dca (ọ̑; ó) vrv ali jermen, ki se da živali okoli vratu, da se lahko vodi: nategniti, popustiti povodec; na povodcu je držal, vodil velikega volčjaka / prijeti konja za povodec
 
ekspr. moža ima vedno na povodcu delati, ravnati mora tako, kot ona želi, hoče
 
navt. povodec sohe vrv, s katero se premika soha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek