povòj -ôja (ȍ ó) 

  1. 1. podolgovat kos tkanine za zavarovanje rane, poškodovanega dela telesa: dati, oviti povoj okrog komolca; prevezati koleno s povojem / elastični povoj
     
    med. mavčni povoj z mavcem posut povoj, ki se uporablja za imobilizacijo telesnih delov // nekdaj podolgovat širši kos tkanine, navadno platnen, za povijanje dojenčka: plenice in povoji
  2. 2. ekspr., v zvezi biti v povojih biti na začetni razvojni stopnji: filozofija je bila takrat še v povojih; stvar je v povojih
    ● 
    ekspr. sestra je bila takrat še v povojih dojenček, zelo majhna; ekspr. saj je komaj zlezel iz povojev postal odrasel, samostojen



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek