pozváti -zôvem dov., pozvál (á ó) 

  1. 1. javno izraziti željo, da kdo kaj stori, se česa udeleži: pozvati k stavki, uporu; pozvati na boj, delo, odpor; prebivalce so pozvali, naj se udeležijo množičnega zborovanja / pozvati učence k disciplini; pozval jih je k večji prizadevnosti
  2. 2. izraziti zahtevo po
    1. a) navadno s prislovnim določilom prisotnosti na kakem mestu: pozvati na sodišče
    2. b) z glagolskim samostalnikom kaki dejavnosti: sodišče ga je pozvalo za pričo / pozvati koga na dvoboj / pozvati koga na pomoč poklicati
      ● 
      zastar. pozvati zdravnika poklicati; zastar. prijazno jih je pozval v hišo povabil

pozván -a -o: pozvani so bili k uporu; pozvan je bil v drug kraj; biti pozvan za pričo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek