• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

požerún -a m (ȗ) slabš. 

  1. 1. kdor (rad) veliko jé: nikoli nima dovolj hrane, tak požerun je / spet hodi okrog stari volk požerun
  2. 2. lakomen, pohlepen človek: dve posestvi ima ta požerun, pa hoče še tretje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek