• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

požíg -a m (ȋ) glagolnik od požgati: zalotili so ga pri požigu; ropi in požigi / požig trave, vejevja
♦ jur. naklepni požig



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek