požíganje -a (ī) glagolnik od požigati: požiganje hiš; bolezensko nagnjenje k požiganju / požiganje dračja, trave / pridobivanje obdelovalne zemlje s požiganjem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek