• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

požír -a m (ȋ) zastar. požirek: pri prvem požiru ga je kar streslo / izpiti nekaj požirov vina



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek