prasketáti -ám tudi -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) dajati kratke, rezke glasove: ogenj prasketa; polena v peči prasketajo / dračje je prasketalo pod nogami pokalo; ekspr. puške prasketajo

prasketáje: drva so prasketaje gorela; granata se je prasketaje razletela

prasketajóč -a -e: prasketajoč ogenj; prisl.: prasketajoče goreti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek