právdar -ja (ȃ) 

  1. 1. ekspr. kdor se (rad) toži, tožari: hud pravdar je
  2. 2. star. odvetnik, advokat: poiskal je dobrega pravdarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek