prebléščen -a -o prid. (ẹ̑) nar. bled: Bil je ves prebleščen, obraz se mu je zdaj pa zdaj spačil od bolečine (F. Bevk)



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek