prebujênost -i ž (é) stanje prebujenega človeka: popolna prebujenost otroka / knjiž.: duhovna prebujenost; prebujenost malih narodov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek