prečudovít -a -o prid. (ȋekspr. 

  1. 1. nenavadno, izredno lep: prečudoviti lasje; prečudovit razgled; dekle je prečudovito // nenavadno, izredno dober: prečudovit človek je / prečudovita novica
  2. 2. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji: povsod je vladal prečudovit red / prečudovit mir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek