predejáti -déjem dov., tudi predém; 2. mn. predéjete tudi predéste, 3. mn. tudi predejó; predéj in predèj; predejál (á ẹ̑raba peša, navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 

  1. 1. napraviti, da pride kaj drugam, na drugo mesto; predeti: pomagala je predejati bolnika; predejati torbo iz ene roke v drugo; predejati ključ na notranjo stran; predejal je pipo v ustih, rekel pa ni nič; predejal se je s postelje na fotelj / predejati rože na drugo okno prestaviti; predejati jabolka v boljšo košaro preložiti; predejati se na stolu presesti se
  2. 2. nar. preiskati, pregledati: predejal je vsak grm; vse je predejal, pa ni nič našel
    ● 
    nar. dosti sveta sem že predejal prehodil, prepotoval

predejáti se nar., nav. 3. os. spremeniti se na bolje: počakaj, stvari se bodo predejale; vreme se bo predejalo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek