prèdjézdec -a [dəc(ȅ-ẹ̑) 

  1. 1. kdor jezdi pred drugimi jezdeci: predjezdec je nosil zastavo
  2. 2. nekdaj kdor jezdi prvega konja v vpregi: kočija s predjezdecem; kočijaž in predjezdec



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek