prédnjik -a (ẹ̑) 

  1. 1. obrt. sprednji del oblačila: izdelati prednjik; plesti prednjik; urezati prednjik
     
    obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala
  2. 2. knjiž., redko kdor je glede na čas, vrstni red pred čim drugim: zaradi megle ni več videl svojega prednjika v koloni / prednjiki naprednega gibanja utemeljitelji, predhodniki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek