preganíti in pregániti -em dov. (ī á) 

  1. 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja
  2. 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti

preganíti se in pregániti se redko upogniti se: preganil se je v pasu in zaječal

pregánjen -a -o: preganjen časopis; večkrat preganjen plašč



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek