pregíb -a (ȋ) 

  1. 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib
  2. 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih
  3. 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju
  4. 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu
     
    star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek