preglobòk -ôka -o prid. (ȍ ó) 

  1. 1. preveč globok: jarek je preglobok; pregloboka jama / pregloboka voda / preglobok vrez
  2. 2. ekspr. zelo občuten, zelo doživet: globoka, pregloboka ljubezen, žalost

preglobôko prisl.: pregloboko ljubiti; pregloboko vdihniti; zašel je pregloboko v gozd
 
šalj. pregloboko je pogledal v kozarec opil se je



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek