• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preiskoválec -lca [u̯ctudilc] m (ȃ) 

  1. 1. kdor preiskuje: skriti se preiskovalcem
  2. 2. pooblaščena uradna oseba, ki vodi preiskavo: preiskovalec ga je spretno zasliševal
    ♦     jur. preiskovalec do 1954 delavec pri javnem tožilstvu, ki opravlja preiskovalna dejanja v predhodnem kazenskem postopku do vložitve obtožnice



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek