prekopáti -kópljem tudi -ám dov., prekôplji prekopljíte tudi prekôpaj prekopájte; prekôpal (á ọ́, ȃ) 

  1. 1. zrahljati, delno preobrniti zemljo, zlasti z motiko: prekopati gredo, njivo; prekopati z motiko
  2. 2. s kopanjem preiskati: prekopali so ves vrt, zaboja pa niso našli
  3. 3. kopajoč priti z enega konca česa na drugega: prekopati cesto
  4. 4. pokopati na drugo mesto: očeta so prekopali na novo pokopališče
  5. 5. navadno v zvezi prekopati grob na mestu starejšega groba izkopati novega: ta grob so že večkrat prekopali / ob bratovi smrti so starega očeta prekopali

prekopáti se ekspr. 
  1. 1. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: konji so se komaj prekopali skozi snežne zamete; pren. prekopati se skozi obsežno gradivo
  2. 2. s prizadevanjem, trudom priti do česa: prekopati se do pravilne razlage

prekopán -a -o: prekopan grob; prekopana greda



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek