prekoráčiti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. s korakom priti čez kaj: prekoračiti jarek, razpoko // priti čez kaj sploh: prekoračiti železniško progo / travnik je prekoračil podolgem in počez // prestopiti: prekoračiti državno mejo; ekspr. prekoračiti šolski prag
  2. 2. preseči določeno stopnjo, mero: prekoračiti čas za razmišljanje; prekoračiti dovoljeno hitrost / prekoračiti svoja pooblastila, pristojnosti / prekoračiti kredit // opraviti, izpolniti več, kot je določeno; preseči: prekoračiti normo; načrtovano proizvodnjo so prekoračili za deset odstotkov
    ● 
    ekspr. oče je prekoračil sedemdeseto leto je že star 70 let; star. prekoračil je vse sobe, pa ga ni našel prehodil

prekoráčen -a -o: prekoračen jarek; proračun je bil prekoračen; prekoračena starostna doba



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek