• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

prekričáti -ím dov. (á í) 

  1. 1. v kričanju biti glasnejši kot drugi: hotel ga je prekričati, a se mu ni posrečilo; pren., ekspr. hotel je prekričati to misel
  2. 2. ekspr. kriče prebiti, preživeti: vso noč je prekričal



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek