prelahkôten -tna -o prid. (ó) preveč lahkoten: delo je pisano v nekoliko prelahkotnem jeziku / dovolil si je prelahkoten ton pogovora preveč sproščen // ekspr. njegovo življenje je bilo prelahkotno, da bi razumel revščino prelahko // to je prelahkotno literarno delo zanj umetniško premalo zahtevno

prelahkôtno prisl.: prelahkotno obravnavati problem



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek