• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

preléči -léžem dov., prelézi prelézite; prelègel prelêgla; nam. preléč in prelèč (ẹ́ ẹ̑) redko 

  1. 1. s smiselnim osebkom v dajalniku odleči: ko ji je preleglo, je vstala; bolniku je po treh dneh preleglo
  2. 2. nav. 3. os. ponehati, popustiti: bolečine so mu prelegle
    ♦     čeb. družina je prelegla matico je zamenjala matico brez rojenja

preléči se spremeniti lego: preleči se na hrbet // leči drugam, na drugo mesto: preleči se na drugo posteljo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek