prém -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́knjiž. 

  1. 1. raven: prema cesta, pot / prema črta / vsi pojavi so bili med seboj v premem sorazmerju
  2. 2. dosleden, načelen: bister in prem človek
    ♦ 
    fiz. premo gibanje gibanje v ravni črti; geom. prema izsrednost elipse, hiperbole oddaljenost gorišča od središča; linearna ekscentričnost; lingv. premi govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; mat. premo sorazmerje sorazmerje, pri katerem se odvisni količini zmanjšujeta ali večata v istem razmerju

prémo 
  1. 1. prislov od prem: premo hoditi; premo sorazmeren odnos
  2. 2. izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov; naravnost: odšel je premo domov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek