premálo prisl. (á) 

  1. 1. izraža količino ali mero, ki je manjša, kot ustreza
    1. a) s samostalnikom: premalo denarja je vzel s seboj; premalo zemlje imajo / na tem področju je premalo storjenega; imajo vsega premalo; elipt. premalo si naložil, ogenj bo ugasnil
    2. b) z glagolom: premalo se giblje, zato je bolan; preveč govori, pa premalo dela / časa je premalo; sama volja je premalo za uspeh / ekspr.: ali ne bo to malo premalo; še premalo sem ga oštel
  2. 2. izraža stopnjo, ki je nižja, kot ustreza: dijak je premalo resen; premalo zapečen kruh / ravnaš premalo previdno; v sobi je premalo svetlo, da bi mogel brati / ekspr.: premalo je ženska; premalo mož ali moža je, da bi se upal upreti / premalo spoštuješ starše; ekspr. vse premalo skrbi za otroka
  3. 3. ekspr., navadno okrepljen izraža zelo majhno mero, stopnjo: denarja je malo, kar premalo; čisto je izčrpan, vse premalo počiva
    ● 
    pog., ekspr. premalo sem bil zanjo ni se hotela poročiti z menoj, ker sem reven; ekspr. premalo te je v hlačah spoprimi se z menoj, če si upaš; pog., šalj. ta ima (eno) kolesce premalo je nekoliko čudaški



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek