premičnína -e ž (ī) nav. mn. stvar, ki po svoji naravi lahko spremeni mesto, položaj: popis premičnin; premičnine in nepremičnine
 
jur. izvršba na premičnine, premičninah



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek