• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

premogóčen -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) 

  1. 1. preveč mogočen: gospodar je postal premogočen / bal se je svoje premogočne tašče
  2. 2. ekspr. mogočen: občudoval je očetovo premogočno postavo; rad je zahajal v gore, ker so se mu zdele premogočne / star., v vljudnostnem nagovoru premogočni gospod



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek