prenehljáj -a (ȃ) star. presledek, premor: po živahnem govorjenju je nastal prenehljaj / po krajšem prenehljaju je dodal še pojasnilo; zemlja se je tresla v večjih ali manjših prenehljajih; z nekaj prenehljaji je delal ves dan / smejal se je dolgo, brez prenehljaja neprenehoma



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek