1. nav. ekspr. stanje, za katero je značilen obstoj zelo velike količine materialnih dobrin:naveličati se preobilja / živeti v preobilju
2. knjiž., z rodilnikom prevelika količina, množina:preobilje metafor dela pesem nerazumljivo; preobilje podatkov, gradiva / biti zmeden od preobilja čustev // zelo velika količina, množina:navduševalo ga je preobilje rož na vrtu; uživati v preobilju barv in oblik / miza se šibi pod preobiljem jedi / imeti vsega v preobilju zelo veliko; preveč ●knjiž., ekspr. v sebi čuti preobilje ljubezni, življenja močno, intenzivno doživlja ljubezen, življenje ♦lit. (besedno) preobilje pojav, da se pojem opiše hkrati z več pomensko sorodnimi izrazi; pleonazem
Dostopnost