preobláčiti -im nedov., preobláčite in preoblačíte; preoblačíla tudi preobláčila (á) 

  1. 1. oblačiti v drugo oblačilo, perilo: preoblačiti otroka; zaradi potenja se mora večkrat preoblačiti // navadno v zvezi z v oblačiti v drugo oblačilo, da nosilec ne bi bil prepoznan: medtem ko so ga preoblačili v žensko, je nekdo potrkal; zaradi prikrivanja se je preoblačil v železničarja
  2. 2. prekrivati, obdajati z drugo prevleko: preoblačiti blazine, pernice / preoblačiti gumbe, kavče
    ● 
    ekspr. rak se navadno preoblači enkrat na leto se levi



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek