preóster -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega // to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre
● 
evfem. njegov sluh ni preoster oster

preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek